Prehranska varnost v času geopolitičnih in podnebnih pretresov

Prehranska varnost v Sloveniji in širše je zaradi podnebnih in geopolitičnih pretresov vedno bolj ogrožena, vendar je hrana osnovna življenjska dobrina, ki se ji ne moremo odpovedati. Pomemben cilj vsake družbe je zagotoviti oskrbo s kakovostno in varno hrano po dostopnih cenah za vse. S premišljenimi in ciljno usmerjenimi politikami ter usklajenim delovanjem pa lahko zgradimo bolj odporen in pravičen prehranski sistem, je sporočilo konference »Prehranska varnost v času globalnih pretresov: vloga skupnosti in politik«.

Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, je izpostavila, da so pogoji za pridelavo čedalje zahtevnejši, zadnja dogajanja na trgu pa so odkrila šibke točke v sistemu oskrbe s hrano. »V to stanje so nas pahnili neustrezni subvencijski sistemi in neustrezno razmerje moči na trgu. Voda na mlin so geopolitični konflikti s konkretnimi posledicami, svoje prispevajo še špekulanti na trgu. Prehranski sistem je zato netrajnosten in neodporen na šoke. Dražja nafta in motnje v transportnih sistemih vplivajo na dražjo pridelavo in oskrbo s hrano, višje stroške pa trgovci že prelivajo v višje cene za potrošnike. Na globalne premike kot majhna skupnost nimamo vpliva, imamo pa vpliv na to, kako se na to pripravimo. Nismo tako nemočni, kot se zdi.«

Vse pogostejše suše, vročine, pozebe, neurja, poplave, toče ter širjenje škodljivcev in bolezni neposredno ogrožajo količino in kakovost kmetijskih pridelkov v Sloveniji. Podnebne spremembe poleg pridelka vplivajo tudi na ljudi, infrastrukturo in druge vidike kmetijstva. Do sedaj smo ocenili le vpliv na količino in kakovost pridelka in že tu je tveganje veliko.Obenem je naš sistem oskrbe s hrano močno uvozno odvisen in neodporen na geopolitične šoke. Količina hrane, ki jo lahko pridelamo v Sloveniji, je zelo omejena, saj imamo za prehransko varnost kar trikrat premalo njiv. Imamo kritično nizko stopnjo samooskrbe pri zelenjavi, sadju in krompirju, ki ne zadosti niti polovici naših potreb. Obenem več kot 80 % hrane uvozimo iz tujine.

»Kmetijska zemljišča so temelj prehranske varnosti države. Da bi ohranili potencial za samooskrbo, moramo zemljišča prenehati uničevati s pozidavanjem ter jih trajno zavarovati,« pa je poudarila Tjaša Pogačar, klimatologinja z Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Charlie Brocard, raziskovalec na pariškem Inštitutu za trajnostni razvoj in mednarodne odnose, je izpostavil, da so potrebne politike, ki bodo poskrbele, da bo zdrava in trajnostna hrana postala najlažja, najbolj privlačna in cenovno najbolj dostopna izbira, pri tem pa moramo najprej zaščititi najranljivejša gospodinjstva. Prehranska varnost v evropskem kontekstu pa je sestavljena iz štirih stebrov: razpoložljivosti, dostopnosti in stabilnosti, tretji steber predstavlja prizadevanje za zdravo hrano in četrti, da mora biti EU sposobna pridelati hrano na način, ki je pošten do pridelovalcev. Rešitve so v povezanih strategijah, od lokalnih pridelovalcev do krožnikov v javnih zavodih.

PO VZORU NEMŠKIH EKOREGIJ

Mestna občina Kranj je kot prva v Sloveniji sprejela trajnostno prehransko lokalno strategijo. Njen župan Matjaž Rakovec je dejal, da jestrateški cilj mesta vzpostaviti Kranj kot 15-minutno mesto dostopa do lokalne hrane. Ta zamisel predvideva, da ima vsak prebivalec v 15 minutah hoje, vožnje s kolesom ali javnim prevozom dostop do sveže lokalne hrane – bodisi na tržnici, hladilnih avtomatih, prevzemnih mestih, v javnih kuhinjah bodisi na urbanih vrtičkih.

Na Bavarskem je že 34 priznanih ekoregij, ki morajo izpolnjevati stroge standarde ter dosegati vsaj 30 % eko hrane v javnih zavodih. Javni zavodi tako postajajo stabilen partner lokalnim ekološkim kmetovalcem, ki jim z vnaprejšnjim načrtovanjem jedilnikov zagotovijo odkup.

Stefanie Lang, županja občine Taching am See, je izpostavila: »Odločitev zapovečanje deleža zdrave, lokalno pridelane ekološke hrane v javnih zavodih je v prvi vrsti vprašanje politične volje, ne proračuna. Ta model je neposredno prenosljiv v slovenske občine, kjer ima lokalna politika moč, da z javnimi naročili spodbudi lokalno pridelavo hrane, skrajša oskrbne verige, izboljša zdravje prebivalcev, omili negativne okoljske vplive in lokalnim kmetovalcem zagotovi stabilen dohodek.«

DOBER POTENCIAL SKUPNOSTNEGA OBRATA BRJE

Občine imajo možnost, da spodbudijo pridelavo in uživanje ekološke hrane tudi z vzpostavitvijo obratov za predelavo lokalnih ekoloških pridelkov za potrebe javnih menz, kot so to naredili v belgijski provinci Liège. V Sloveniji takšnega obrata, ki bi bil namenjen samo javnim menzam, še nimamo. Pač pa so v občini Ajdovščina pokazali, da bi bila njegova vzpostavitev možna, saj je občina v vasi Brje že pred leti vzpostavila skupnostni obrat za predelavo in promocijo lokalnih kmetijskih pridelkov. Učni center ima tudi vlogo predelovalnega obrata ter omogoča uporabo profesionalne opreme manjšim pridelovalcem in kmetijam. Ti pa na ta način dosegajo višjo raven znanja in dodano vrednost izdelkov, je predstavil njegovo delovanje Janez Furlan,vodja oddelka za gospodarstvo in razvojne zadeve v občini Ajdovščina.