Letošnje leto je bilo za vinogadnike in vinarje s spomladanskim izpadom prodaje vina v gostinstvu in turizmu zaradi izbruha COVID-19 krizno in pesimistično, izgubljenih mesecev pa ne bo mogoče nadoknaditi. Da obilen pridelek ne bi povzročal nadaljnjih presežkov, so grozdje v marsikaterem vinogradu zredčili. Sončna prva polovica septembra v prvi tretjini trgatve, ki se te dni vseh treh vinorodnih deželah – od Primorske, Podravja in Posavje preveša v drugo tretjino, vrača pridelovalcem nekoliko optimizma z dobro kakovostjo večine belih sort, medtem ko se odogovor o kakovost rdečih še skriva v naravi.

Trgatev se je letos začela normalno, vreme zanjo je idealno, vinogradniki so v nekoliko višjih temperatur na Primorskem vse do 30 stopinj te dni veseli. Trganje grozdja se tako zaradi grozdja kot ljudi zato začne že zjutraj in konča opoldan. Padavine pa so bile v vseh štirih primorskih okoliših razporejene tako, kot bi jih naročali vinogradniki, ocenjuje Mojca Mavrič Štrukelj iz KGZ Nova Gorica. Večjih težav z boleznimi vinske trte zato ni bilo, grozdje je v glavnem zdravo, posebnost letošnjega letnika pa je, da se je začelo zelo pozno barvati grozdje rdečih sort. Druga značilnost pa so velike razlike v dozorevanju grozdja v vinogradih na terasah in ravnicah, in sicer večje kot v dozorevanju med sortami, zato bo na marsikaterem posestvu trgatev iste sorte iz različnih leg potekala ločeno. Kot običajno so na vrenju že mošti iz skupine pinotov, sauvignon in chardonnay, te dni se nadaljuje z malvazijo ter dvema avtohotnima sortama zelenom in pinelo.

V Brdih in na Krasu so imeli tik pred trgatvijo točo. Na Krasu je po oceni stroke prizadetih okrog 200 hektarjev vinogradov, od tega je na 60 hektarjih pridelek popolnoma uničen, na 120 hektarjih pa je škode manj in tam so grozdje začeli trgati. Toča je bila tudi v zgornjem delu Goriških brd, okrog Višnjevika, Drnovka, kjer pa se je poškodovano grozdje v glavnem posušilo in se zato ni razširila gniloba.

Tamara Rusjan, vodja agroživilskega laboratorija in svetovalka za vinarstvo na KGZ Nova Gorica pa dodaja, da v Vipavski dolini kot Brdih vzorčijo sorte malvazija, rebula, merlot, zeleni sauvignon, laški rizling, pinela, zelen, barbera, refošk, cabernet sauvignon in klarnica. Skupne kisline pri zadnjem vzorčenju (7.9.)dozorevanja grozdja so se gibale med 5–6 g/l in ustrezno padajo, vrednosti pH je bila čez 3, ponekod tudi 3,2, sladkorji pa so naraščali in bili okrog 20 stopinj Brixa. Kisline torej primerno padajo, ampak ne prehitro, saj se vseeno pozna, da so noči hladnejše, primerna pa je tudi vsebnost sladkorja.

V BRDIH IN VIPAVI GROZDJA NEKOLIKO MANJ KOT LANI

V vinski kleti Vipava 1894 so do minulega petka potrgali 400 ton grozdja od načrtovane količine 2,3 milijona ton. To je nekoliko manj kot lani, ko so stisnili 2,5 milijona kilogramov, zaradi sončnega vremena pa pričakujejo letos dober letnik, čeprav je grozdje nekoliko nižje kakovosti kot lani. Ta konec tedna so trgali malvazijo, s trgatvijo srednje poznih sort – zelena, pinele, laškega rizlinga in drugih bodo nadaljevali do konca meseca, v zadnji tretjini pa začeli in sredi oktobra končali z rdečimi sortami merlot, barbera in cabernet sauvignon. »Vinogradnike spodbujamo k pridelavi višje kakovosti, pri cenah grozdja, ki ostajajo na lanski ravni, pa izhajamo iz povprečne sladkorne stopnje za ves pridelek v kleti, tako je tveganje za pridelovalce nekoliko manjše. Povprečno bodo plačali za kilogram grozdja 0,42 evra, za pinelo, zelen in grozdje drugih sort za vrhunsko vino pa od 0,5 do enega evra. Prodaja vin se je zadnje mesece nekoliko popravila, saj so bili ukrepi države uspešni, nam je dejal Jakob Blaschitz, direktor kleti Vipava 1894.

V najbolj zahodnem okolišu, v Brdih, kljub neurju konec avgusta pričakujejo kakovostno dober in količinsko nekoliko manjši pridelek kot v povprečnem letniku. V največji vinski kleti KZ Brda bodo letos od 400 pogodbenih pridelovalcev odkupili 6,4 milijona kilogramov grozdja, (normalno pričakovan pridelek je sicer 7,5 milijona kilogramov), seveda je veliko odvisno še od vremena v drugi polovici septembra, ko bo v kleti večina belih sort, pozne in rdeče sorte ter nekatere druge iz vinogradov za najboljša vina pa bodo na trtah do 10. oktobra ali še dlje.

Goran Jakin, vodja svetovalne službe kleti Brda je dejal, da so vinogradniki sprejeli pravilnik o trajnostni pridelavi grozdja in vina in vinograde obdelujejo v skladu z njim. Trgatev so začeli s sortami modri pinot in chardonnay za penine, s kakovostjo je zadovoljen tudi enolog Darinko Rebulica. Vinogradnikom bodo plačali za grozdje povprečno 0,52 evra na kilogram, razpon cen pa bo od 0,40 evra do 1,1 evra na kilogram, za nekatere posebnosti pa tudi nekoliko več.

VINAKOPER OPRAVI VEČINO TRGATVE S STROJI

Padavine so bile čez poletje dobro razporejene tudi v slovenski Istri, kjer pričakujejo zato količinsko normalno letino in tudi lepo aromatiko belih vin, za katera so začeli trgati grozdje v začetku septembra. V glavni istrski kleti Vinakoper letos pričakujejo okrog tri milijone kilogramov grozdja, le dobro desetino ga odkupijo od pogodbenih pridelovalcev.

V sodih že vrejo rumeni muškat, chardonnay, sivi pinot in sauvignon, minuli teden je bila že na polovici trgatev istrske bele kraljice – malvazije, stiskati pa so začeli tudi refošk. Vinakoper je pred vinogradniki v Sloveniji v prednosti, ker kar dve tretjini trgatve na 583 hektarjih že opravi strojno s štirimi stroji, s katerimi oberejo dnevno 16 hektarjev. Kakovost strojno potrganega grozdja pa ni nič slabša, kot če bi to počeli trgači, saj imajo obiralni stroji sodobno računalniško opremo. Kljub temu imajo v vinogradih še tri ekipe sezonskih delavcev, od tega 25 romunskih, ki pa so v Sloveniji že dlje časa, zato z delovnimi dovoljenji zaradi koronakrize niso imeli težav. Za svoje delo so plačani med šest in sedem centov za kilogram grozdja.

Kakovost letošnjega pridelka ocenjuje Boštjan Zidar, enolog Vinakoper, kot zelo dobro, zaradi padavin je višji od lanskega tudi izplen pri stiskanju. Toda za končno oceno vin rdečih sort je še prekmalu, lepo kakovost pa že sedaj napoveduje sorta merlot. Svojim kooperantom bodo za malvazijo z vsebnostjo sladkorja 21 stopinj Brixa plačali 0,59 evra na kilogram in za refošk kot najpomembnejšo istrsko sorto pri vsebnosti sladkorja 20,2 stopinje Brixa 0,58 evra na kilogram.

Koronakriza je tudi njim preprečila številne načrte, med drugim nakup nove polnilne linije, ki jo bodo zaradi slabše prodaje preložili na prihodnje leto.

»Spomladanskega izpada prodaje zaradi koronakrize ne bo mogoče nadoknaditi, vendar pa se za ukrepa destilacije in zelene trgatve nismo odločili, saj nimamo tako presežkov, s polnjenjem letošnje malvazje pa bomo morali zaradi dobre prodaje te priljubljene sorte zelo pohiteti,« je izpostavil Zidar.

 TERAN BO DOBER, KRAŠEVCI RAZOČARANI

V najmanjšem primorskem okolišu na Krasu s 600 hektarjev vinogradov je pridelek tik pred trgatvijo oklestila toča, vendar pa ta v glavnem ni poškodovala vinogradov 200 kooperantov za Vinakras, v kateri tako pričakujejo normalen pridelek  okrog milijon kilogramov grozdja. Kot zadnji na primorskem so začeli minuli petek s trgatvijo chardonnaya, nadaljevali bodo z malvazijo in vitovsko grganjo, teran pa bodo začeli trgati okrog 25. septembra. Količinsko in kakovostno bo pridelek dober. Grozdje v Vinakras odkupijo samo od dolgoletnih pogodbenikov, ceno pa določijo za nekaj let. Kljub letošnjim težavam v prodaji odkupnih cen niso nižali, za kilogram refoška bodo plačali 0,74 evra na kilogram. Grozdje za vina vrhunske kakovosti pa pridelajo v glavnem na 50 hektarjih vinogradov, v katerih bele sorte predstavljajo le desetino pridelka. Tudi Vinakras so med kletmi, ki so dale del vina v destilaciji, in sicer 80.000 litrov vin letnika 2018, nam je povedal Marjan Colja, direktor Vinakras, in dejal, da so Kraševci nad zadnjo odločitvijo splošnega evropskega sodišča o tem, da ostane veljaven delegiran akt, ki hrvaškim vinarjem še naprej omogoča uporabo imena teran – Hrvatska Istra, razočarani.

»Razočarani smo nad postopkom, do delegiranega akta niti ne bi smelo niti priti in to boli. Evropska komisija in sodišče pa s tem potrjujeta, da lahko pride do odločitev tudi s potvorjenimi dokumenti. V ozadju smo na tem vprašanju veliko delali,  a tega ni nihče upošteval, vendar pa ne vemo, ali so se pravimi argumenti pritožile tudi naše pravne službe. Na slovenskem trgu pa bomo morebitne kupce hrvaškega terana obvestili, da ta na našem trgu ne sme biti prisoten. Medtem pa naši zahodni sosedje, tržaški slovenski, pridelovalci terana v Italiji, imena teran kljub temu, da gre za enoten kraški terroir v dveh državah, ne smejo uporabljati, ker jim je zaradi naše zaščite to prepovedala Italija.Vendar pa bomo s postopkom čezmejne zaščite terana na Krasu, s katero smo začeli pred dvema letoma, nadaljevali, saj gre za enak terroir, nam je dejal Marjan Colja.