Intervencija Ekološko kmetovanje IRP19 spodbuja pridelavo visoko kakovostne in varne hrane z visoko prehransko vrednostjo, hkrati pa zmanjšuje onesnaževanje okolja in uporabo kemičnih sredstev v kmetijstvu.

Na Inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper so  v začetku  februarja že drugo leto zapored gostili ugledno mednarodno izobraževanje o obnovitveni rezi oljk. Izobraževanje je potekalo v okviru šole Scuola Potatura Olivo in ob sodelovanju Antonina Filippa Lonobila, priznanega italijanskega strokovnjaka za trajnostno oljkarstvo.

Izvedena sta bila nadaljevalni in osnovni tečaj   rezi oljk.  Skupno se je izobraževanj udeležilo okoli 100 tečajnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške, kar potrjuje velik interes za strokovno rez oljk, ki temelji na raziskavah in praksi ter pomenu mednarodnega sodelovanja in izmenjave znanja. Rez oljk v času mirovanja decembra in januarja ne predstavlja tveganja za pozebo. Nasprotno pa lahko prezgodnja rez jeseni izvedena pred nastopom mirovanja, spodbudi vegetativno rast in povečajo občutljivost dreves na nizke temperature.

Približno 200 od skupnih 2000 ha oljčnikov, med njimi tudi tradicionalni oljčniki, je v Sloveniji vključenih v ekološko pridelavo in ukrep IRP 19-Ekološko kmetovanje, ki spodbuja kmetije k izvajanju naravi prijaznega načina kmetovanja. Le- to ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh. V Sloveniji dosegajo ekološki oljkarji odlične rezultate pri pridelkih in kakovosti  predvsem zaradi več znanja in tehnološke doslednosti oljkarjev. Za dobre pridelke so najpomembnejši sledeči ukrepi: rez, ki zagotavlja dobro osvetlitev (manj bolezni, več pridelka), gnojenje z organskimi gnojili, ker se hranila in dušik sproščajo postopoma. Ekološka pridelava zahteva natančno opazovanje in ukrepanje proti oljčni muhi v sodelovanju s sosedi, obiranje v optimalnem času in takojšnja predelava. Pestrost rastlin v negovani ledini v oljčniku in ob robovih oljčnika (živice).

Tradicionalni oljčniki bolje vežejo ogljik

Raziskave  kažejo, da imajo tradicionalni oljčniki večjo sposobnost vezave ogljika in manjši ogljični odtis kot superintenzivni nasadi. Zaradi daljše življenjske dobe dreves, večje lesne biomase ter manj intenzivne obdelave tal, ki pomeni počasnejši razkroj organske snovi, tradicionalni oljčniki predstavljajo pomembne ponore ogljika in pomembno prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Ob tem tradicionalni oljčniki pomembno oblikujejo krajino, ohranjajo biotsko raznovrstnost in predstavljajo dolgoročno stabilnejši model rabe prostora.

Z vidika ekonomike so superintenzivni nasadi lahko kratkoročno donosnejši, vendar dolgoročno prinašajo večje pritiske na okolje, tla in vodne vire. Zato v občutljivih mediteranskih okoljih, kot je slovenska Istra, ne predstavljajo trajnostne rešitve.

Strokovnjaki so  v Kopru namenili precej pozornosti tudi zaščiti  oljk, pri čemer so opozorili na več razširjenih  napačnih praks. Pri boleznih, kot je pavje oko, je ključnega pomena pravočasna in preventivna zaščita listne mase, saj povzročitelj prezimi na starejših listih in se ob ugodnih razmerah hitro razširi na mlade liste. Preventivni ukrepi, izvedeni pravočasno in v skladu z razvojnimi fazami oljke – še preden se razvije nova listna masa – so bistveno učinkovitejši kot poznejše kurativno ukrepanje. To velja tudi v primerih, ko ob preventivnem ukrepanju močno okuženi stari listi odpadejo.

Zaščita pred škodljivci z vabami

Zgodnje spremljanje populacije oljčne muhe ter pravočasno ukrepanje ob prvem pojavu odraslih osebkov – že v marcu – sta ključna za omejevanje začetnega porasta populacije in zmanjševanje njenega reprodukcijskega potenciala v času, ko so plodovi najbolj občutljivi za napad. Zgodnji pojav oljčne muhe je mogoče zamejiti z uporabo feromonskih vab, pri čemer se svetuje previdnost, saj so te učinkovite predvsem na večjih, strnjenih površinah; v nasprotnem primeru lahko pride do privabljanja muh iz sosednjih oljčnikov.

Uporabo feromonskih vab spodbuja tudi ukrepi v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023- 2027 – KOPOP  sadjarstvo-podukrep   10.1 – SAD_VABE: Uporaba feromonskih in lepljivih vab za potrebe spremljanja škodljivih organizmov. V intenzivnih sadovnjakih in oljčnikih se z namenom racionalnejše rabe insekticidov v obdobju od 15.3. do 15.8. tekočega leta glede na pojav posamezne vrste škodljivca uporabljajo feromonske vabe, lepljive plošče oziroma prehranske vabe, s katerimi se spremlja številčnost in čas pojava škodljivcev kot merilo potrebnih ukrepov varstva nasadov. Število potrebnih vab za posamezne sadne vrste je določeno z navodili proizvajalca feromonskih vab, lepljivih plošč in prehranskih vab. Zaradi izvajanja te zahteve se število škropljenj z insekticidi iz konvencionalne pridelave v intenzivnih sadovnjakih in oljčnikih zmanjša za 30 % glede na navodila strokovnih institucij s področja varstva rastlin.

 V Sloveniji je povpraševanje  po slovenskem oljčnem olju in  ekološkem oljčnem olju  bistveno večje od ponudbe, zato uvozimo dve tretjini  tržnih potreb po oljčnem olju. Zato je  preusmeritev v ekološko oljkarstvo kmetovanje pomembna za razvoj lokalnih trgov, predstavlja tržno priložnost za pridelovalce in spodbuja k večjemu vključevanju v shemo kakovosti Ekološko kmetovanje. Ekološko kmetovanje zagotavlja pridelavo visoko kakovostne in varne hrane, z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov ob hkratnem kar največjem možnem zmanjšanju vseh oblik onesnaževanja. Največ slovenskega oljčnega olja pridelajo ekološki oljarji v slovenski Istri.