Koroška ni tipična vinogradniška regija, kar pa ne pomeni, da tam ni ljubiteljev vina in vinske trte, med njimi je tudi Martin Kušej iz Šmihela pri Pliberku.

Martin Kušej izhaja iz kmečke družine, v Šmihelu sta se njegova starša Janez in Valentina ukvarjala s prirejo mleka in pitanjem prašičev na 12 ha in ob tem skrbela še 22 ha gozda. Martin se je zato odločil za kmetijsko šolo in se vpisal na srednjo šolo v Goldbrunhof in šolanje nadaljeval na kmetijskem izobraževalnem Centru Raumberg -Gumpenstein na Zgornjem Štajerskem. Prav tukaj je bilo za Martina usodno srečanje s sošolcem iz Štajerske, ki je imel doma tudi vinograd in za trto se je navdušil tudi Martina. Prve trte, ki jih je posadil na domačem posestvu, je dobil od njega, čeprav ni imel znanja o pridelavi grozdja in vina.

Njegov prvi vinograd je sedaj star že 25 let, skupaj pa obdeluje 1300 trt sort: beli pinot, chardonnay, kerner, od rdečih zweigelt, in tudi tolerantne sorte muscaris, roesler, regent, in bleiburger, slednji je primeren v letinah,ko je slabše obarvan  za rose. Martin pridela letno okrog 800 litrov vina, z vinogradom pa uradno ni vključen v ekološko pridelavo. Vendar pa Martin kljub kmetijski izobrazbi sedaj ne kmetuje, na posestvu se je namreč srečal s strukturno težavo, da njihova kmetija zaradi velikosti ni več konkurenčna večjim specializiranim kmetijam. Cene mesa in mleka pa so tako nizke, da ne zagotavljajo dolgoročnega obstoja kmetije. Obdelovalne površine so zato oddali v najem, Martin pa se je zaposlil v podjetju Mahle.

Svoje vino prodaja  v glavnem na dvorišču, kjer je lani septembra odprl vinoteko David,  in prek spletne strani, v kateri ne prodaja le ekoloških vin. Pred nekaj časa pa je dobil zamisel in ustvaril svojo tržno nišo pri prodaji vin, h kateri ga je spodbudila njegova partnerka, ki je imela ob pitju vin alergijo na histamin.

Telo potrebuje histamin za različne funkcije, na primer za tvorjenje želodčne kisline in za spodbujanje kardiovaskularnega sistema in ga oblikuje samo z različnimi živili, prisotnost histamina v telesu pa povečuje tudi stresno življenje. Bolniki, ki ne morejo razgraditi histamina iz hrane, nimajo potrebnega encima in po zaužitju hrane, ki vsebuje histamine, se lahko pojavijo težave s kožo, migrena, izcedek iz nosu, plini in driska. Sprememba hrane zato pomeni zanje olajšanje.

Pri predelavi grozdja v vino  nastajajo histamini kot ena od vrste biogenih aminov že  med vrenjem, zato lahko vinarji  vsebnost histamina znižajo z uporabo izključno selekcioniranih kvasovk. Nižjo vsebnost histamina je lažje zagotavljati v svežih vinih, saj se le-ta z biološkim razkisom in zorenjem v barikih poveča, zato je njegova vsebnost v običajno višja v rdečih staranih vinih.

 Nekateri biogeni amini, v skupino katerih sodi histmain, lahko poleg toksičnih učinkov na zdravje, negativno vplivajo na senzorično kakovost vin. Večje količine histmaina lahko povzročijo dražeč občutek v grlu, višje koncetracije putrescina in kadaverina pa z vonjem ognilem mesu negativno vplivajo na aromo vin. Ker je vsebnosti biogenih aminov namenjene vse več pozornosti, so nekatere države že določile zakonske meje vsebnosti le-teh. V Švici in Avstriji je najvišja dovoljena koncentracija histmana 10 mg/l, v Nemčiji 2 mg/l, na Nizozemskem 3 mg/l, v Belgiji 5-6 mg/l v Franciji 8 mg/l in v Sloveniji 2 mg/l, je zapisal Jure Štalcar v svojem magistrskem delu Biogeni amini ( 2015), slovenski enolog iz kleti KZ Metlika.

Vsebnost histamina le 0,25 mg/l prodajalni histavino.com tako prodaja izključno ekološka vina ekoloških vinarjev Allahar, Weiss, Hareter ter Pongratza in Grasmuc iz Štajerske. Vinarji mu z analizo vin iz vinarskega laboratorija v Železnem na Gradiščanskem zagotavljajo, da je vsebnost histamina v njihovih vinih le 0,25 mg/l čeprav je v Avstriji dovoljena meja 10 mg/l. V prodajo vin pa  bo Martin vključil tudi vinarje iz  Koroške, saj si želi ponudbo usmeriti regionalno. Pivci, ki kupujejo vina pri njemu, mu iz izkušenj povedo, da s histaminom  po pitju vin iz njegove vinoteke zares nimajo težav. Cene vin  v njegovi spletni prodajalni so od 7 do 18 evrov za malo dražja rdeča vina in od 7 do 10 evrov po steklenici za bela vina. V vinoteko David  so naprodaj že tudi vina brez alkohola Schmid iz Nižje Avstrije, ki vsebujejo le 0,3 vol. odstotkov alkohola, pa tudi izdelki brez glutoze in laktoze. »Porabniki  želijo biti obveščeni o alternativah in iščejo možnosti po spletu. Za čim širšo strokovno informacijo strank skrbita na portalu www.histavino.com tudi dve dietologinji. Trgovina naj ponuja široke informacije za ljudi, ki imajo intolerance,” sklene  koroški rojak Martin Kušej, ki je domiselno  izkoristil možnosti virtualne prodaje.