Vinarstvo Statera, Haloze

Statera ni le ime vinarske hiše sredi Haloz, temveč pomeni ravnovesje, kar je glavna smer dela družine Kotolenko, ki si prizadeva za ravnovesje v vinogradih, vinih in družini. Na posestvu sobivajo tri generacije: Terezija in Viktor, ki sta posadila prvi vinograd in leta 1975 dobila prve nagrade za vino, sin Slavko in žena Marija, ki sta jih razširila na sedanjih 13 hektarjev in zgradila novo klet ter potrebna gospodarska poslopja, in sin oz. vnuk Gregor kot glavni v kleti, trženju, in bodoči prevzemnik posestva. Vinograde obdelujejo na slikoviti vinogradniški legi Goričak v Zavrču. Toda Viktorjeva modrost svetuje, da tam, kjer so bili vinogradi pred 100 leti, ni treba preveč razmišljati o tem, ali je lega primerna za sajenje, kar pa ne velja za nekatere vinograde, ki jih sadijo na bivših pašnikih.

Iz devetih hektarjev vinograda v kosu na cel dan osončeni legi se s pogledom proti Donački gori in Boču, odpre vsa lepota najbolj vzhodnega dela slovenskega vinorodnega gričevja ob hrvaški meji. Za družino Kotolenko meja ni le črta na zemljevidu, temveč državna ločnica, ki ločuje hrvaško in slovensko vinarstvo ter slovenske in hrvaške vinograde. Čeprav se čutijo in živijo kot državljani obeh držav, to močno zaznamuje njihovo delo, zlasti, ker je vino kmetijski pridelek, katerega bistvo je geografski izvor, ki je tudi pravno zaščiten. Upoštevanje vinarske zakonodaje obeh držav, pa čeprav pod skupno »evropsko« streho, je zato še bolj

zahtevno.

POSEBNOST VINOGRADOV SO TRI VRSTE PRSTI

Izjemno prevetreno lego v Goričaku zaznamujejo tri različne prsti, ki dajo posebnost tudi vinom: na dnu lege je ilovica, sledi lapor, ki je v Halozah seveda večinski, in na vrhu apnenec. To je navdihnilo Gregorja, da je poimenoval svojo zadnjo linijo zorjenih vin najvišje kakovosti z imenom Triolith, kar pomeni tri zemlje.

Slavko je mešano kmetijo od očeta prevzel leta 1993 in odprl obrt za pridelavo in prodajo vina ter turistično dejavnost na Hrvaškem, v Sloveniji pa je vinogradniško posestvo prevzela žena Marija. Pomembna prelomnica je bila odprtje nove vinske kleti leta 2006 in pet let pozneje še izgradnja novega gospodarskega objekta za predelavo grozdja, stekleničenje in skladiščenje. Skupaj lahko sedaj kletarijo 120.000 litrov vina, v letniku pa ga običajno pridelajo okrog 70.000 litrov. Marija kot inženirka agronomije skrbi za vsa dela v vinogradih, od rezi, škropilnih načrtov, zelenih del vse do trgatve.

Pol vinogradov je na terasah 2000 do 3000 trt na hektar in pol na vertikali, med 4000 do 4500 trt na hektar, v celoti zatravljeni in na enošparonski vzgoji. Štiri hektarje vinogradov, kar pomeni samo na drugi strani dvorišča, obdelujejo na hrvaški strani. Paradna sorta sauvignon predstavlja četrtino površin, šipona kot druge sorte je za zdaj le 3000 trt, jo bodo pa še sadili. Poleg tega pridelujejo še laški in renski rizling, rumeni muškat, traminec ter sivi in modri pinot. Prvi vertikalni vinograd so posadili leta 1997 in jih širili v več ciklih z rastjo prodaje vin. Za prestrukturiranje vinogradov so kandidirali tudi na sredstva iz vinske ovojnice, ki je dobro podprta z evropskimi sredstvi v obeh državah, vendar pa je njihova pridobitev birokratsko nekoliko zahtevnejša na Hrvaškem.

Izjemno prevetreno lego v Goričaku zaznamujejo tri različne prsti, ki dajo posebnost tudi vinom: na dnu lege je ilovica, sledi lapor, ki je v Halozah seveda večinski, in na vrhu apnenec. To je navdihnilo Gregorja, da je poimenoval svojo zadnjo linijo zorjenih vin najvišje kakovosti z imenom Triolith, kar pomeni tri zemlje.

»Menim, da mora vsak vinar dobro spoznati potencial svojih leg, da ve, kje najbolj ustreza posamezni sorti, in da dobi iz posamezne parcele maksimalni potencial,« pravi Gregor, ki pojasni, da jim zadnje čase več težav kot zlata trsna rumenica povzroča esca.

Preprečevanje s t. i. mehko rezjo ne daje oprijemljivih rezultatov. Vsako leto zato izkrčijo in posadijo okrog 200 novih trt.

Za škropljenje uporabljajo škropilnico, ki uporablja elektrostatiko, kar pomeni, da ima pretvornik, ki pretvori električno energijo v 12.000 voltov, naelektri vodne kapljice. Te dobijo naboj in se tako bolj oprijemajo listne površine. Na ta način je bolj enakomerna pokritost listov, tudi spodnja stran, manj odtekanja škropiva v tla in uporabijo nekoliko manj vode in (škropijo vsako drugo vrsto) predvsem pol manj nafte in časa.

»V preteklosti je v vsaki družini imel nekdo vinograd, zato je bilo razširjeno prepričanje, da ni težko priti do dobrega vina. To se je spremenilo, le malo vinogradnikov svoja vina ponuja pod ceno. Kupci pa iščejo vina, ki so vedno konstantne kakovosti, kar zahteva več dela med trtami in znanja. Pivcem skušamo pojasniti, da je v vinu pomembno ravnotežje, ne posamezna sestavina, temveč da je vse v harmoniji, pravi mladi vinar, ki je zasnoval leta 2020 blagovno znamko Statera.

Gregor Kotolenko je srednjo šolo zaključil kot zlati maturant in končal univerzitetni in zatem še magistrski študij živilstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. 5. semester dodiplomskega študija je obiskoval na španski univerzi Universitat Politecnica de Valencia, kjer je za projektno delo spisal nalogo z naslovom Vloga mikoroorganizmov pri pridelavi vina. Pozneje je kletaril še na Novi Zelandiji in na Portugalskem.

Za vinarja na meji je zelo pomembno, kateri vinski trg je boljši, slovenski ali hrvaški. Odgovor je preprost in hkrati večplasten: »Hrvaški vinski trg je nekoliko bolj stabilen, poplava raznih vin na njem je v primerjavi s Slovenijo manjša. Toda naš razvoj je bil postopen – sprva smo prodajali tudi odprto vino, sedaj pa samo stekleničeno. Litrski program z zvrstnim vinom še vedno predstavlja 70 % polnitev, in 80 % teh prodamo na Hrvaškem. Cene naših vin na obeh trgih so enake – litrske steklenice štiri evre in buteljke od devet do 15 evrov. Cene litrskih vin največje hrvaške vinske kleti so precej višje, približno osem evrov za laški rizling, slovenskih primerljivih pa med pet in šest evrov,« našteje glavne razlike Gregor in doda še nekaj drugih. Nekateri hrvaški vinarji so v primerjavi s slovenskimi veliko bolj poenotili slog vin. »Dober primer za to so medžimurski vinarji, ki so se dogovorili o slogu svežega pušipela (šipona). Pivec tako lažje prepozna izvor vina. Tako bi morali tudi štajerski vinarji poenotiti slog npr. sauvignona, šipona, ker ga je potem lažje tudi prodajati in na ta način predstavljati vinorodno območje, je prepričan Gregor.

Vinarstvu Statera by Kotolenko pa meja vpliva tudi na ekonomičnost, saj zato, da lahko označujejo in prodajajo vino s poreklom slovenskega in hrvaškega grozdja, potrebujejo tako slovensko kot hrvaško klet, ki sta sicer oddaljeni samo nekaj 10 metrov. Pred tremi leti so tudi slovensko klet razširili in modernizirali z zmogljivostjo 50.000 litrov. Vzdrževati dva objekta je seveda drago, se strinja Gregor.

»Moja družina je tukaj rojena, vedno smo imeli prijatelje in poslovne partnerje na obeh straneh meje. Govorimo oba jezika in imamo dvojno državljanstvo. Prijavo pridelka v obeh državah moramo seveda pridelovati in prijavljati ločeno, voditi ločene zaloge in računovodstvo, kar je dražje, marsikaj bi bilo mogoče uskladiti. V Brdih lahko dvolastniki vinogradov v Italiji, ker je bilo tako v 90. letih dogovorjeno z MKGP, na vsa vina napišejo, da so pridelana v Sloveniji, za Hrvaško pa takšnega dogovora nimamo. Veliko našega vina na hrvaškem se zato proda brez zaščitene oznake kakovosti in izvora.« Ali jih to kaj udari po žepu? »Nič, ker kupcev ne zanimajo oznake,« je presenetljiv odgovor. »Šteje le zaupanje v vinarja in blagovno znamko Statera, pod katero prodajamo tako slovenska kot hrvaška vina.«

MINERALNOST IN VEČPLASTNOST

Gregor je kot vsak mlad gospodar, ko je začel delati ob očetu, zlasti s širokim znanjem iz sveta, želel premakniti domača vina stopničko višje. Prvi korak je bilo zato ločevanje polnitev vin Statera v treh novih linijah: v prvi – Statera Elegant – sta poudarjena sadnost in svežina v sortah rumeni muškat rose (iz modrega pinota) in zvrsti mejaš. Druga po kakovosti navzgor so vina Statera Single vineyard, sort sauvignon, šipon, sivi pinot, renski rizling in traminec. V njih je poudarek na sortnosti in mineralnosti. Najvišja po kakovosti z napisom Statera Triolith, v kateri so bela zvrst, šipon in modri pinot, pa je poudarjena struktura in kompleksnost. Vsa vina po fermentaciji zorijo do pol leta na finih drožeh. 30 % vina za vina Triolith zori v barik sodih in 70 % v inoksu, po tipizaciji pa še nekaj časa v steklenici. Triolith vina so bila letos stekleničena prvič.

Dodajmo za pokušino še, kaj je v kozarcu. V sauvignonu letnik 2025 z 12,5 % alkohola najprej izstopata aroma pasijonke in svežina, zatem pa izstopi še pirazinska nota paradižnikovega listja. Vino je srednjega telesa, a kljub temu večplastno in zelo pitno.

»To je bil tudi cilj, ker se mi zdi sauvignon sicer bolj tehnično vino. V naših vinih ne manjka alkohola, vendar pa je kislina steber vin na Štajerskem in jim daje dolgoživost. Večplastnost je težko doseči pri vinih z 12 % alkohola, zato me veseli, da je vedno več takšnih in njihova kakovost na splošno raste,« doda enolog.

Šipon, letnik 2024 s 13 % alkohola, ima aromo zrelega rumenega jabolka, hruške belega cvetja ter v ozadju že zaznavne terciarne note. Izstopa mineralnost, zrela kislina, vino je pravi haloški tekoči koncentrat, z dolgim odhodom in potencialom zorenja.

Pravo elegantno presenečenje pa sta sivi pinot, 2022, oljnate teksture z aromo vanilije, melone in suhih fig. In kot drugi modri pinot, 2023, ki je v celoti zorel v bariku, a je kljub temu eleganten. Posebej navdušujoče pa je, da se skozi vsa vina prepleta živahna kislina, mineralnost, po kateri je prepoznavno, da so od istega kletarja ter negovana natančno in z občutkom.

Vina Statera Triolith so bila prvič stekleničena letos.

VINSKI MARKETING JE POZNAVANJE KUPCA

»Zagovarjam, da mora vsak vinar najti svojo zgodbo in za njo stati. Če predstavljaš potencial, v katerega verjameš, je to prava zgodba in ne kopiraš neke stvari samo zato, ker so tržno zanimive, a so zato manj osebne in z manj »duše«. Vinski marketing ni ustvarjanje zgodbic, ampak upoštevanje vsega znanja, od pridelave do predelave in poznavanje ciljnih skupin, ki ta vina kupujejo. Zelo pomembno je, kako predstaviš vino, in katere so tiste lastnosti, zaradi katerih si to vino zaslužiti določen ceno in razlog, zakaj bi si nekdo želel kupiti določeno steklenico,« sklene Gregor Kotolenko.