Peta predstavitev Združenja vinorodna Štajerska

Združenje vinorodna Štajerska, povezava 25 vidnejših tržnih pridelovalcev vina, si je ob nastanku spomladi 2022 zadalo cilj, da postane mednarodno prepoznavno enogastronomsko območje. Na peti predstavitvi združenja pod imenom Spoznajte vinorodno Štajersko je načrtno povezovanje že prineslo vidnejšo mednarodno potrditev za najboljšo vinsko regijo Evrope leta 2027. Predstavitev, na katero so povabili tuje in domače pisce o vinu, je potekala v najbolj severnem delu regije, v Svečini in Mariboru. Masterclass kot osrednji strokovni dogodek pa je bil namenjen laškemu in renskemu rizlingu.

Svečina kot zadnji vinorodni kotiček Slovenije, vključno z znamenitim srcem na vinski cesti, je na slikovit jesenski dan že sama zase prepričala kot idilična turistična razglednica. Sloves izjemnega vinorodnega območja pa sta z vrhunskimi vini podkrepili turistični kmetiji Gaube in Valdhuber, kjer se je povabljena novinarska zasedba najprej ustavila.

SVEŽINA JE GLAVNI ADUT ŠTAJERSKIH VIN

Štajerski vinarji so zadnja leta ponudbo svojih vin ne le slogovno posodobili, temveč tudi razširili. V preteklosti prevladujočim svežim zvrstnim in sortnim vinom iz nerjavečih cistern, namenjenih eno- do dvoletni porabi, so dodali strukturnejša vina, ki dlje časa zorijo v leseni posodi in pridejo na trg po dveh do štirih letih ter imajo potencial za staranje. Širokemu izboru belih sort, med katerimi so paradni konji aromatične, zlasti sauvignon in rumeni muškat, so dodali še modri pinot in modro frankinjo. Poleg tega skoraj ni vinarja, ki ne bi ponudil (večinoma klasične) penine. Značilnost vrhunskih štajerskih vin je v zadnjem obdobju tudi kompleksnost, z večplastno, razpirajočo se aromatiko že pri nižji vsebnosti alkohola (12,5–13 %), kar dosegajo s skrbnim delom v vinogradih.

Najbolj prepoznavni podpis štajerskih vin pa je svežina, ki je najbolj izrazita prav v vinih iz okolice Maribora. Le-ta je postala glavna prednost vin najbolj severnega vinorodnega slovenskega območja, medtem ko je na Primorskem zaradi toplejših poletij vse težje dosegljiva. To pa ne pomeni, da imajo vina predvsem višjo kislino, temveč so hkrati izjemno sadna, mineralna in harmonična. Te prednosti svojega pridelka ne le v domačem, temveč svetovnem merilu, so se začeli še bolj zavedati tudi štajerski vinarji sami, saj jim odpira mednarodne trge.

Štajerski vinarji so nedvomno v vzponu, in če je bilo še pred desetletjem takšne z vrhunskimi vini mogoče prešteti na prste ene roke, jih je sedaj že za celo ogrlico – med 20 in 30 – in na njih temelji vse večja prepoznavnost te vinske destinacije. Tega pa zaradi zgodovine (propadanja) največjih vinskih kleti po osamosvojitvi in hkratnega opuščanja vinogradništva nikakor ni bilo lahko zgraditi. Na srečo je mlada generacija prevzemnikov vinogradniško-vinarskim posestvom, ki so obstala na tradicionalnem temelju, vdahnila novo energijo z novimi znanji, podjetniškimi prijemi in svetovno širino.

Preplet zapisanega predstavlja kmetija Gaube,ki jo vodijo Klavdija, Alojz in sin Patrik, slednji skrbi predvsem za gostinski del in promocijo vin. Za svoje delo so si doslej prislužili številna domača in tuja priznanja, med drugim so bili pred nekaj leti umeščeni med deset najboljših slovenskih turističnih kmetij. Njihova vina so šolski primeri štajerskih sortnih vin in zato učna ura za tuje vinske strokovnjake.

Svečinska rastišča so primerna tudi za penine, kar so potrdili s klasično penino 2019 iz 70 % chardonnaya in 30 % renskega rizlinga, na kvasovkah je zorela tri leta. Da bodo tudi naslednje penine lahkotne, sveže in skladne, so letos grozdje začeli trgati že sredi avgusta. Tipično sortna cvetica in aromatika pa se je potrdila v predstavljenih vinih: zelenem silvancu 2025 ter vertikali laških rizlingih letnikov 2021, 2022, 2023 in 2024. Odličen niz se je nadaljeval z renskim rizlingom 2022 in zaključil s sivim pinotom 2023, Kaspar, ki je zorel eno leto v hrastovem sodu in na finih drožeh. Alojz Gaube je vmes dodal, da so imeli zadnja leta zaradi pozeb in toče velike težave z zagotavljanjem svojega grozdja, z dokupljenim pa je težavno slediti začrtanemu slogu vina, po katerem jih poznajo kupci, zato so pred vedno novimi izzivi.

Vinoljubci so zadnja leta spoznali, da je Svečina postala obljubljena vinska dežela tudi zaradi takšnih kmetij, kot je Valdhuber. Pogum za naložbo v turistično kmetijo z apartmaji pred dobrim desetletjem se je družini obrestoval, ob očetu Mirku in mami Dijani pa sedaj delata že mladi vinar Adam in hči Eva. Tudi v tej kleti so posegli za mednarodno publiko po najboljšem pridelku ter se predstavili s sauvignonom 2025, belim sortam so dodali še modri pinot in za konec suhi jagodni izbor laškega rizlinga 2025. Adam je vmes predstavil, da so v Svečini pomembne mikrolokacije, na katerih se meša subpanonsko podnebje z vplivi hladnejšega zraka iz bližnjega predalpskega sveta, kar ustvarja dobre pogoje za aromatična, sveža vina.

ŠTAJERSKA BOLJŠA OD BORDEAUXA

Nov mednarodni uspeh pa je Štajerska dosegla s priznanjem za najboljšo evropsko vinsko regijo 2027. Izborila si ga je v konkurenci najboljših, kot je Bordeaux. Maximilien Lejeune, direktor European Best Destinations, je ob podelitvi priznanja poudaril, da Štajerska predstavlja natanko to, kar današnji popotniki v Evropi vse bolj iščejo: pristnost, izjemne pokrajine, stoletja vinske kulture, vrhunsko znanje in predvsem zelo močno regionalno identiteto. Vino predstavlja v tej regiji od nekdaj več kot le proizvod, je del vsakdanjika. Izpostavil je tudi povezovanje vinske tradicije z gastronomijo in turizmom. »Naziv Best Wine Region in Europe 2027 Štajerski ne govori, kaj bi morala postati. Priznava to, kar Štajerska že je, in jo postavlja v mednarodno središče pozornosti, kamor tudi sodi.«

Izbor najboljše vinske destinacije v Evropi ni javen, pač pa izhaja iz raziskovalne baze več kot 90 vodilnih evropskih vinskih območij.Dno obrazca Ocenjevali so vinsko dediščino in avtentičnost, raznolikost sort grozdja in vinskih slogov, infrastrukturo vinskega turizma, pokrajino in možnosti za aktivnosti na prostem, gastronomijo, gostoljubnost in vinske nastanitve, trajnost in lokalni značaj ter dostopnost in celovito izkušnjo obiskovalca. Na podlagi te metodologije so izbrali 12 najboljših vinskih regij v Evropi. Štajerska se je uvrstila na prvo mesto z oceno vinske regije 19,5 od 20, njen indeks odličnosti vinske izkušnje pa znaša 9,8 od 10. Priznanje je prevzel predsednik skupščine konzorcija Destinacije Štajerska, ki povezuje 41 občin in 7 območij: Maribor, Ptuj, Jeruzalem Slovenija, Haloze, Slovenske gorice, Ravno polje in Pohorje. »Evropsko priznanje je dokaz, da je bilo povezovanje prava pot. Ta nagrada je rezultat skupnega dela občin, destinacij, vinarjev, turističnih ponudnikov in partnerjev, ki smo verjeli v skupno zgodbo,« je ob prejemu priznanja povedal David Klobasa. V skupno zgodbo so zato povezali vinske in turistične znamenitosti različnih delov Štajerske – od najstarejše trte v Mariboru, tradicije radgonskih penin že od leta 1852 do najstarejše slovenske Ptujske kleti s Halozami in jeruzalemskih teras. Vse to dokazuje, da imamo v malem prostoru velike zgodbe, ki jih želijo doživeti obiskovalci.

VRAČANJE K LAŠKEMU RIZLINGU, ZA RENSKEGA ŽE PRETOPLO

Na vinski delavnici v mariborskem Rožmarinu so se vinarji z gosti sprehodili med 20 laškimi in renskimi rizlingi iz različnih rastišč od severovzhoda do jugovzhoda regije, kar se odraža v značilnostih vin. Ni naključje, da so izbrali prav laški rizling, saj želijo tej sorti ponovno vrniti ime. Laški rizling je zlasti po 2. svetovni vojni zaradi velikih pridelkov prišel na slab glas, čeprav daje zelo stabilen pridelek visoke kakovosti. Podatki iz trsnic pa potrjujejo, da ga vinogradniki vse bolj sadijo, hkrati pa ostaja še vedno najbolj razširjena sorta v Sloveniji, od Vipave do Prekmurja. Na Štajerskem je njegov delež padel iz 30 na 18 %. Iz njega je mogoče pridelati vina vseh kategorij, od nežnih nevtralnih ali sadnih vin za špricer do vrhunskih alkoholno bogatih suhih vin, vključno s celo lestvico vin posebne kakovosti. Malo manj ga vinarji zaradi nekoliko nižje kisline vključujejo le v penine. V zadnjem obdobju so spremenili tudi način dela v vinogradih, predvsem trte obremenijo le do dva kilograma, in spremembe v kozarcih so očitne. Vendar pa se vinarji na trgu srečujejo s težavo, ker se pivci ob njegovem imenu še vedno zmrdujejo. Zato so nekateri dali pobudo za spremembo njegovega imena – Familija, domačija Brodnjak ga npr. polni kot grašico.

Nekoliko drugačna je zgodba pri renskem rizlingu, ki je bil vedno zelo cenjen, pridelujejo pa ga le še redki vinarji. Najbolj znamenita lega zanj je bila dolgo mariborska Piramida, z njim se je na trgu utrdila hiša Joannes (Protner). Glavni razlog za njegov padec je zahtevnost za pridelavo. Prav tako mu ne ustrezajo podnebne spremembe oz. vse višje temperature, ker dozoreva hitro in izgublja zanj tipične višje kisline. Rešitev je zato lahko sajenje na bolj severne lege.

Kakorkoli, obe sorti imata kljub slabšemu tržnemu potencialu na Štajerskem dolgo tradicijo, kar so dokazali na primerjalni degustaciji obeh sort, ki jo je vodil vinski strokovnjak Robert Gorjak. Na njej so predstavili laške rizlinge Gaube, Kušter, Familija, Kovačič, Wine Atelier Šapat in Krauthaker iz Hrvaške. Med njimi je bil tudi laški rizling 1993, pozna trgatev, Puklavec Family Wines, ki je prejel platino na Decanterju in vseh 100 točk na Vinu Slovenija. Konkurenco pa mu je delal arhivski laški rizling 1952 iz Ptujske kleti. Renske rizlinge, ki na Štajerskem hitro dobijo petrolejsko noto, so predstavili Dveri Pax letnik 2024, Frešer 2023 in 2025, Joannes 2022, Verus 2021, Plateis 2020, Zlati grič letnik 2020 ter Ptujska klet arhivski letnik 1983.