20 let druženja s pinelo

Zmago Petrič, Guerila, je točil pinelo Preske 2024.

Vinarji iz Planine nad Ajdovščino že dve desetletji pripravljajo prireditev, posvečeno avtohtoni vipavski sorti pineli, ki najbolje uspeva prav na planinskih gričih. Tu se počuti kot doma – je bližje soncu, s pogledom proti morju, s koreninami visoko nad reko Vipavo in z upehano burjo med mladikami.

Planinski vinarji so na druženje s pinelo vse od leta 2006 tradicionalno vabili na velikonočni ponedeljek in pripravili tej sorti v čast tudi prvi masterclass v Sloveniji. Kasneje se je dogodek prelevil v festival, pridružili so se mu pridelovalci pinele iz celotne Vipavske doline, organizirali so ocenjevanje pinel, program pa vedno obogatili s kulinaričnimi delavnicami, na katerih so pinele spajali k različnim jedem. Prireditev so vedno spremljale domače velikonočne jedi, ki jih vedno pripravijo planinske vinarke. V letih druženja s pinelo so pripravili tudi razstavo o pineli, predvajali številne filme, povezane s to sorto, organizirali sprehode med vinogradi pinele. Dogodku se niso odrekli niti v koronskem času, ko je leta 2020 druženje v živo nadomestil virtualni dogodek na daljavo in požel zelo pozitiven odziv. Ob okroglem jubileju pa so letos dogodek prvič pripravili na petek po veliki noči na čudovitem planinskem razgledišču, kjer je vrata odprla vinska klet Guerila vinarja Zmaga Petriča.

Pogled na Vipavsko dolino iz Planine nad Ajdovščino

PINELA NA 50 HEKTARJIH

Pinela bogati zakladnico slovenskih avtohtonih sort vinske trte in je poleg zelena najbolj prepoznavna sorta Vipavske doline, čeprav je posajena le na 50 hektarjih. Spada med zahtevnejše sorte za pridelavo. Najbolje uspeva na sončnih legah, na srednje visokih gričih Vipavske doline, na nadmorski višini nad 150 metrov. Dobro prenaša sušna, lapornata tla ter slabše vlago, ker ima tanjšo jagodno kožico. Še pred nekaj desetletji je bila tretja najbolj razširjena bela sorta na Vipavskem. Odvisno od lege in tehnologije pridelave ter kletarjenja daje pinela zelo raznolika vina, od lahkotnih, sadnih, zadnje čase so ta vse bolj zaželena osnova za peneča vina, vse do bogatejših vin, primernih za zorenje.

PINELA OD PENIN DO ORANŽNIH VIN

S pinelami se na dogodku že dolgo ne predstavijo le planinski vinarji, temveč iz celotne Vipavske doline, 23 jih je letos na jubilejnem dogodku natočilo okrog 40 vin te sorte.

To edinstveno tekoče bogastvo Vipavske doline v steklenici sta predstavila dr. Klemen Lisjak s Kmetijskega inštituta Slovenije in vinski svetovalec Martin Gruzovin. Dr. Lisjak je poudaril, da se pri kakovosti vipavskih vin vse bolj odraža tudi vpliv podnebnih sprememb, saj je zaradi sušnih, vročih poletij trta vse bolj izpostavljena sušnemu stresu. Vpliv le-tega in različnega načina namakanja so spremljali tri leta v vasi Šmarje. Pinele so večinoma posajene na flišnih, višjih legah in za pridelane v močnem stresu, brez namakanja, so značilne višje alkoholne stopnje in manjša svežina ter več terciarnih arom. V takih pogojih daje ta sorta okrog 4 t/ha. V pineli, pridelani v zmernem stresu, pa so najbolj prisotne aromatske spojine iz skupine tiolov, ki dajejo vinu saden, citrusni okus, z namakanjem je šest ton pridelka po hektarju.

Njen razpon je podkrepila pokušina šestih vin. Klasično penino iz pinele je začela prva na Planini pridelovati klet Štokelj, na jubilejni delavnici so prestavili l. 2022, extra brut, ki je ležala 30 mesecev na kvasovkah. Odlikuje jo nežna kvasna nota in cvetica zelenega jabolka, limone, drobni živahni mehurčki, zapeljiva svežina in lahkotno telo.

Klet Ferjančič ima več variacij pinele, na jubileju so ponudili enostavnejšo različico letnika 2025, za katerega so planinski vinarji izpostavili, da so morali trgati grozdje zaradi dežja prej, kot so si želeli. To vino odlikuje lepa cvetica rumenega koščičastega sadja, nekoliko višja kislina in srednje bogato telo.

Roman Marc iz Slapa ima v sodih nekoliko bogatejšo različico letnika 2025 (13 % alkohola), v kateri se cvetica prelije iz sadne že kar v vrtnico in bezeg in z lepim zatonom.

Avtohtono sorto pinelo je predstavilo 23 vipavskih vinarjev, vinar Roman Marc iz Slapa (na fotografiji) si je s pinelo 2019 že priboril odličje na mednarodni ravni, platino na Decanterju.

Da ima lahko pinela tudi krepkejše telo, dokazuje kar nekaj pinel, med njimi Guerila, Preske, l. 2024, ki se iz ob prvem stiku sadne arome razbohoti v krepko mineralno vino. Njeno telo podkrepijo še note lesa, saj je šest mesecev zorela v 500-litrskem hrastovem sodu in je še na začetku svojega življenja. V hrastovem sodu je zorela tudi pinela letnika 2022 iz kleti Grof iz Šmarij,vendar ima lahkotno strukturo (11,5 % alkohola). Da je ni preglasil les, je kriv »skrivnostni eksperiment«.

Najbolj krepko in tudi na trgu najmanj prisotno različico je predstavila ekološka vinarka Mojca Tiršek, klet Fedora 365, iz Dolancev. Njena vipavska kraljica iz roba Vipavske doline in Krasa zapeljuje v oranžni preobleki s cvetico pomaranč in mandarin, oljnato teksturo (13 % alkohola) in izjemno dolgim zatonom, pripravljena na še dolgoletni ples v steklenici.