Vizija kmetijstva in prehrane EU do leta 2040 . Evropski komisar za kmetijstvo Cristoph Hansen in komisar za kohezijo Rafaelo Fitto sta 19. februarja na tiskovni konferenci v Bruslju predstavila vizijo Evropske komisije za kmetijstvo in prehrano do leta 2040. Gre za ambiciozen načrt, ki postavlja temelje za privlačen, konkurenčen, odporen, v prihodnost usmerjen in pravičen kmetijsko-živilski sistem za sedanje in prihodnje generacije kmetov in nosilcev kmetijsko-živilske dejavnosti.Vizija za kmetijstvo in prehrano EU je bila predlagana kot prednostna pobuda za prvih sto dni mandata te Komisije, ki sta jo vodila izvršni podpredsednik Fitto in komisar Hansen pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen in temelji na poročilu strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva EU. Njen cilj je zagotoviti dolgoročno konkurenčnost in trajnost kmetijskega in živilskega sektorja EU. Na podlagi najnovejših rezultatov Eurobarometra se okrog 94 % državljanov EU strinja, da je zagotavljanje stalne oskrbe s hrano v EU bistvenega pomena. Komisija pa bo še leta 2025 predlagala celovit sveženj za poenostavitev sedanjega kmetijskega zakonodajnega okvira, skupaj z digitalno strategijo EU za kmetijstvo.Podeželje predstavlja 75 % ozemlja EU, na katerem prebiva 25 % evropskega prebivalstva. Agroživilski sektor EU je v letu 2022 ustvaril dodano vrednost v višini 900 milijard evrov, zagotavljal delo 30 milijonom zaposlenih, ki so predstavljali krog 15 % delež zaposlenih v EU. EU kot največja izvoznica je nenehno povečevala zunanjetrgovinski presežek, ta je v letu 2023 dosegel 70 milijard evrov.Podeželje predstavlja 75 % ozemlja EU, na katerem prebiva 25 % evropskega prebivalstva. Agroživilski sektor EU je v letu 2022 ustvaril dodano vrednost v višini 900 milijard evrov, zagotavljal delo 30 milijonom zaposlenih, ki so predstavljali krog 15 % delež zaposlenih v EU. EU kot največja izvoznica je nenehno povečevala zunanjetrgovinski presežek, ta je v letu 2023 dosegel 70 milijard evrov. Stara celina pa ostaja močno odvisna od uvoza beljakovinske krme, oljnic ter rib in ribjih izdelkov. Stara celina pa ostaja močno odvisna od uvoza beljakovinske krme, oljnic ter rib in ribjih izdelkov.»Evropska komisija bo delala dosledno in usklajeno, noben ukrep sam ne more biti rešitev in noben sektor ne more cveteti v izolaciji. Za maksimiranje učinkov mora biti SKP usklajena z drugimi sektorji EU. Tudi kohezijska politika ima učinek na podeželje, zato je treba zagotoviti infrastrukturo, digitalizacijo, da bodo mladi vstopali v kmetijstvo, je dejal ob predstavitvi komisar Fitto.Komisar Hansen pa je ob predstavitvi dokumenta poudaril, da sta kmetijstvo in hrana strateškega pomena za EU ter zagotavljata suverenost, trajnost in razvoj podeželskih regij. »Kmetje in agroživilski sektor so pred številnimi težavami, a hkrati del rešitve, zato bodo slednje oblikovali v dialogu z njimi. Po lanskih protestih kmetov je nastala pobuda za strateški dialog, prek katerega smo se povezali po protestih lani in združili moči, se povezali z različnimi akterji v živilsko-prehranski verigi. Pomembno je, da se ta dialog nadaljuje. Vizija priznava, da je kmetovanje v EU zelo raznoliko, zato je različne naravne dejavnike treba upoštevati od Avstrije do Cipra.«Na vrhu vizije je cilj, da postane kmetijstvo spet privlačen in stabilen sektor, ki bo pritegnil mlade k vstopu v kmetovanje in bodo podprti s pravičnimi dohodki in bolje usmerjenimi javnimi podporami. Prav tako jih je treba dejavno podpirati, da bodo lahko izkoristili prednosti inovacij in novih poslovnih modelov, vključno z ogljičnimi dobropisi kot dopolnilnimi viri dohodka. Komisija si prizadeva zagotoviti bolj pravično mesto kmetom v vrednostni verigi, zato ne bo dovolila, da bi bili prisiljeni sistematično prodajati svoje proizvode pod pridelovalnimi stroški. V ta namen bo sprejela konkretne ukrepe, tudi s pregledom direktive o nepoštenih trgovinskih praksah. Komisija bo leta 2025 predstavila tudi strategijo generacijske prenove s priporočili o ukrepih, ki so potrebni tako na ravni EU kot na nacionalni in regionalni ravni za odpravo ovir za vstop mladih, tudi iz drugih sektorjev, v kmetovanje.Na drugem mestu med prednostnimi cilji je konkurenčen in odporen kmetijsko-živilski sektor. EU bo še naprej na različne načine dajala prednost zanesljivi preskrbi s hrano in suverenosti. Trgovinska pogajanja in sporazume bo EU izvajala v celoti, hkrati pa bo z njimi ščitila interese evropskih kmetov. Vizija se odziva tudi na zahteve kmetov, državljanov in širše družbe po večji uskladitvi proizvodnih standardov za uvožene proizvode. Komisija zagotavlja, da ne bo dovoljevala uvoza proizvodov iz držav oz. območij, kjer so dovoljeni nižji proizvodni standardi kot v EU, in s tem povzročala konkurenčno neenakost evropskih kmetov. Zato bo leta 2025 začela sprejemati ukrepe za oceno učinka večje skladnosti standardov, tudi ko gre za nevarne pesticide, ki so v EU prepovedani. Pomemben dejavnik manjše konkurenčnosti EU kmetov je preobsežno breme birokracije, ki naj bi bilo v prihodnje manjše. Ker ostaja živinoreja glavna kmetijska dejavnost EU, ima pomembno mesto v viziji tudi cilj izboljšanja dobrega počutja živali.Tretji steber vizije so okoljski cilji, saj je dejstvo, da bo moral agroživilski sektor v prihodnje še bolj upoštevati naravne omejitve. Evropski kmetijski sektor ima zato pomembno vlogo pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. Načrtovani cilji vključujejo usklajevanje podnebnih ukrepov z varnostjo preskrbe s hrano in drugimi posebnimi izzivi.Kmetje pa bi morali biti nagrajeni za sprejemanje naravi prijaznih praks. V tem okviru bo Komisija skrbno preučila vsako nadaljnjo prepoved uporabe pesticidov, če alternative ne bodo na voljo v razumnem času, in poenostavila dostop do biopesticidov na trgu EU. Uveden bo prostovoljni sistem primerjalne analize, »kompas za trajnost na kmetiji«, ki bo kmetom pomagal pri merjenju in izboljšanju uspešnosti na ravni kmetije. Obenem bo pripravljena strategija za večjo odpornost na sušo, ki bo obravnavala nujne potrebe po učinkovitejši rabi vode.Kot četrti cilj vizije pa navaja Komisija pravične življenjske in delovne pogoje na podeželju. Komisija bo letos začela s pripravo posodobljenega akcijskega načrta za podeželje, s katerim bo zagotovila, da bodo podeželska območja ostala živahna, funkcionalna in tesno povezana s kulturno in naravno dediščino EU. Največja težava na podeželju so namreč slabi demografski kazalniki, le 12 % kmetov je mlajših od 40 let, podeželska območja se še vedno praznijo. Za več kot 20 % kot med drugimi kategorijami prebivalstva pa je višja tudi stopnja samomorilnosti med kmeti. Začel se bo tudi letni dialog o hrani s širokim krogom akterjev, vključno s potrošniki, kmeti, industrijo in javnimi organi, da bi našli rešitve za vprašanja, kot so cenovna dostopnost hrane in inovacije. Komisija bo v prihodnje pozorno spremljala tudi zmanjševanje količin zavržene hrane in reševanje družbenih vprašanj v zvezi z dobrim počutjem živali.
Evropski komisar za kmetijstvo Cristoph Hansen in komisar za kohezijo Rafaelo Fitto sta 19. februarja na tiskovni konferenci v Bruslju predstavila vizijo Evropske komisije za kmetijstvo in prehrano do leta 2040. Gre za ambiciozen načrt, ki postavlja temelje za privlačen, konkurenčen, odporen, v prihodnost usmerjen in pravičen kmetijsko-živilski sistem za sedanje in prihodnje generacije kmetov in nosilcev kmetijsko-živilske dejavnosti.
Vizija za kmetijstvo in prehrano EU je bila predlagana kot prednostna pobuda za prvih sto dni mandata te Komisije, ki sta jo vodila izvršni podpredsednik Fitto in komisar Hansen pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen in temelji na poročilu strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva EU. Njen cilj je zagotoviti dolgoročno konkurenčnost in trajnost kmetijskega in živilskega sektorja EU. Na podlagi najnovejših rezultatov Eurobarometra se okrog 94 % državljanov EU strinja, da je zagotavljanje stalne oskrbe s hrano v EU bistvenega pomena. Komisija pa bo še leta 2025 predlagala celovit sveženj za poenostavitev sedanjega kmetijskega zakonodajnega okvira, skupaj z digitalno strategijo EU za kmetijstvo.
Podeželje predstavlja 75 % ozemlja EU, na katerem prebiva 25 % evropskega prebivalstva. Agroživilski sektor EU je v letu 2022 ustvaril dodano vrednost v višini 900 milijard evrov, zagotavljal delo 30 milijonom zaposlenih, ki so predstavljali krog 15 % delež zaposlenih v EU. EU kot največja izvoznica je nenehno povečevala zunanjetrgovinski presežek, ta je v letu 2023 dosegel 70 milijard evrov.Podeželje predstavlja 75 % ozemlja EU, na katerem prebiva 25 % evropskega prebivalstva. Agroživilski sektor EU je v letu 2022 ustvaril dodano vrednost v višini 900 milijard evrov, zagotavljal delo 30 milijonom zaposlenih, ki so predstavljali krog 15 % delež zaposlenih v EU. EU kot največja izvoznica je nenehno povečevala zunanjetrgovinski presežek, ta je v letu 2023 dosegel 70 milijard evrov. Stara celina pa ostaja močno odvisna od uvoza beljakovinske krme, oljnic ter rib in ribjih izdelkov. Stara celina pa ostaja močno odvisna od uvoza beljakovinske krme, oljnic ter rib in ribjih izdelkov.
POMEMBNO NADALJEVANJE DIALOGA
»Evropska komisija bo delala dosledno in usklajeno, noben ukrep sam ne more biti rešitev in noben sektor ne more cveteti v izolaciji. Za maksimiranje učinkov mora biti SKP usklajena z drugimi sektorji EU. Tudi kohezijska politika ima učinek na podeželje, zato je treba zagotoviti infrastrukturo, digitalizacijo, da bodo mladi vstopali v kmetijstvo, je dejal ob predstavitvi komisar Fitto.
Komisar Hansen pa je ob predstavitvi dokumenta poudaril, da sta kmetijstvo in hrana strateškega pomena za EU ter zagotavljata suverenost, trajnost in razvoj podeželskih regij. »Kmetje in agroživilski sektor so pred številnimi težavami, a hkrati del rešitve, zato bodo slednje oblikovali v dialogu z njimi. Po lanskih protestih kmetov je nastala pobuda za strateški dialog, prek katerega smo se povezali po protestih lani in združili moči, se povezali z različnimi akterji v živilsko-prehranski verigi. Pomembno je, da se ta dialog nadaljuje. Vizija priznava, da je kmetovanje v EU zelo raznoliko, zato je različne naravne dejavnike treba upoštevati od Avstrije do Cipra.«
ZAŠČITA INTERESOV EVROPSKIH KMETOV
Na vrhu vizije je cilj, da postane kmetijstvo spet privlačen in stabilen sektor, ki bo pritegnil mlade k vstopu v kmetovanje in bodo podprti s pravičnimi dohodki in bolje usmerjenimi javnimi podporami. Prav tako jih je treba dejavno podpirati, da bodo lahko izkoristili prednosti inovacij in novih poslovnih modelov, vključno z ogljičnimi dobropisi kot dopolnilnimi viri dohodka. Komisija si prizadeva zagotoviti bolj pravično mesto kmetom v vrednostni verigi, zato ne bo dovolila, da bi bili prisiljeni sistematično prodajati svoje proizvode pod pridelovalnimi stroški. V ta namen bo sprejela konkretne ukrepe, tudi s pregledom direktive o nepoštenih trgovinskih praksah. Komisija bo leta 2025 predstavila tudi strategijo generacijske prenove s priporočili o ukrepih, ki so potrebni tako na ravni EU kot na nacionalni in regionalni ravni za odpravo ovir za vstop mladih, tudi iz drugih sektorjev, v kmetovanje.
Na drugem mestu med prednostnimi cilji je konkurenčen in odporen kmetijsko-živilski sektor. EU bo še naprej na različne načine dajala prednost zanesljivi preskrbi s hrano in suverenosti. Trgovinska pogajanja in sporazume bo EU izvajala v celoti, hkrati pa bo z njimi ščitila interese evropskih kmetov. Vizija se odziva tudi na zahteve kmetov, državljanov in širše družbe po večji uskladitvi proizvodnih standardov za uvožene proizvode. Komisija zagotavlja, da ne bo dovoljevala uvoza proizvodov iz držav oz. območij, kjer so dovoljeni nižji proizvodni standardi kot v EU, in s tem povzročala konkurenčno neenakost evropskih kmetov. Zato bo leta 2025 začela sprejemati ukrepe za oceno učinka večje skladnosti standardov, tudi ko gre za nevarne pesticide, ki so v EU prepovedani. Pomemben dejavnik manjše konkurenčnosti EU kmetov je preobsežno breme birokracije, ki naj bi bilo v prihodnje manjše. Ker ostaja živinoreja glavna kmetijska dejavnost EU, ima pomembno mesto v viziji tudi cilj izboljšanja dobrega počutja živali.
Prehod na trajnostni živilsko-kmetijski sektor zahteva velike vložke, zato bodo okrepljene naložbe na kmetijah. Razlika med razpoložljivimi in potrebnimi sredstvi za naložbe v kmetijsko-živilskem sektorju je ocenjena na 62 milijard evrov. Pridobivanje sredstev od investitorjev ali bank pa je izjemno težko zlasti za mlade kmete in majhne kmetije. Zanje bodo še naprej na voljo sredstva SKP, ki jih bo EU podprla tudi prek raznih finančnih instrumentov, Evropske investicijske banke in javno zasebnih partnerstev in s tem hitreje pospešila njihov razvoj.
Pri neposrednih plačilih manj omejitev
Javna podpora prek SKP z neposrednih plačil ostaja še naprej ključna za zagotavljanje kmetovanja in vključevanja mlajših generacij v sektor, in hkrati pomemben del dohodka kmetov. Na ravni EU so predstavljala neposredna plačila leta 2022 povprečno 23 % dohodkov kmetij. Komisija je prepoznala, da so postale v javnosti kmetijske subvencije kamen spotike zaradi njihove nepravične porazdelitve. Zato bodo v prihodnje bolj ciljno usmerjene na kmete, ki aktivno pridelujejo hrano, zagotavljajo ekonomsko vitalnost kmetij in ohranjajo okolje. Srednje in majhne kmetije so izjemno pomembne za ohranjanje podeželskih območij, zato Komisija obljublja njihovo birokratsko razbremenitev s poenostavitvijo pridobivanja javnih podpor in usmerjenje sredstev na kmetije, ki jih najbolj potrebujejo (mladi kmetje, kmetije na OMD). Od plačil za ekosistemske storitve kot tudi za naložbene podpore naj bi imel korist čim večji krog kmetij. Sedanji sistem pogojenosti, obljublja Komisija, bo usmerjen bolj k spodbudam in manj k omejitvam.
Tretji steber vizije so okoljski cilji, saj je dejstvo, da bo moral agroživilski sektor v prihodnje še bolj upoštevati naravne omejitve. Evropski kmetijski sektor ima zato pomembno vlogo pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. Načrtovani cilji vključujejo usklajevanje podnebnih ukrepov z varnostjo preskrbe s hrano in drugimi posebnimi izzivi.
Kmetje pa bi morali biti nagrajeni za sprejemanje naravi prijaznih praks. V tem okviru bo Komisija skrbno preučila vsako nadaljnjo prepoved uporabe pesticidov, če alternative ne bodo na voljo v razumnem času, in poenostavila dostop do biopesticidov na trgu EU. Uveden bo prostovoljni sistem primerjalne analize, »kompas za trajnost na kmetiji«, ki bo kmetom pomagal pri merjenju in izboljšanju uspešnosti na ravni kmetije. Obenem bo pripravljena strategija za večjo odpornost na sušo, ki bo obravnavala nujne potrebe po učinkovitejši rabi vode.
Kot četrti cilj vizije pa navaja Komisija pravične življenjske in delovne pogoje na podeželju. Komisija bo letos začela s pripravo posodobljenega akcijskega načrta za podeželje, s katerim bo zagotovila, da bodo podeželska območja ostala živahna, funkcionalna in tesno povezana s kulturno in naravno dediščino EU. Največja težava na podeželju so namreč slabi demografski kazalniki, le 12 % kmetov je mlajših od 40 let, podeželska območja se še vedno praznijo. Za več kot 20 % kot med drugimi kategorijami prebivalstva pa je višja tudi stopnja samomorilnosti med kmeti. Začel se bo tudi letni dialog o hrani s širokim krogom akterjev, vključno s potrošniki, kmeti, industrijo in javnimi organi, da bi našli rešitve za vprašanja, kot so cenovna dostopnost hrane in inovacije. Komisija bo v prihodnje pozorno spremljala tudi zmanjševanje količin zavržene hrane in reševanje družbenih vprašanj v zvezi z dobrim počutjem živali.
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo javni razpis za podporo informiranja in promocije proizvodov iz shem kakovosti iz strateškega načrta SKP 2023–2027.
VEČ 👉 https://t.co/I0UG1ok9Wd
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/y6dx2oelkS
13.06.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo javni razpis za podporo informiranja in promocije proizvodov iz shem kakovosti iz strateškega načrta SKP 2023–2027.
VEČ 👉 https://t.co/I0UG1ok9Wd
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/aow27k7zhE
13.06.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo javni razpis za podporo informiranja in promocije proizvodov iz shem kakovosti iz strateškega načrta SKP 2023–2027.
VEČ 👉 https://t.co/I0UG1ok9Wd
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/5z1paczTYq
13.06.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Obvladovanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst se izvaja v okviru intervencije Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila iz Strateškega načrta SKP 2023–2027.
VEČ 👉 https://t.co/BMEgBGPZvD
@EUAgri #imcap #skp https://t.co/FXKfNPdznt
11.06.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Domen predstavlja tretjo generacijo kmetov na družinski kmetiji NASTRAN.
Več 🤠 https://t.co/OPTrZeunyO
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/YqWfV23cUN
11.06.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Na kmetiji FLIS se vse vrti okoli mleka v različnih oblikah.
POGLEJTE 👇
@EUAgri #IMCAP #CAP
https://t.co/VdxebSDMYa
11.06.2025
🐻🐻 Umetni inteligenci smo na temo upravljanja z rjavim medvedom postavili nekaj vprašanj. Preberite odgovore UI 👉 https://t.co/x64IAdnqdi https://t.co/t0DNv9UwZE
06.06.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Monika in Domen NASTRAN sta predana kmeta, ki živita v tesnem stiku z naravo in svojo dejavnostjo 🐮 VEČ 👇
@EUAgri #IMCAP #CAP
https://t.co/N7n2C3M5w5
06.06.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Ni 🥚 brez štajerske kokoške ❤️🐓 👇
@EUAgri #IMCAP #CAP
https://t.co/Xy96AYfxIn
05.06.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Na kmetiji Črv v zaselku Nemškarca pri Ajdovščini se ukvarjajo s sadjarstvom, vrtninarstvom in pridelavo krompirja.
VEČ o kmetiji 👉 https://t.co/mU0FYF0NcS
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/ZrcpWdUwnm
05.06.2025
KMEČKI GLAS že 82 let piše zgodbo podeželja. Najstarejši tednik v Sloveniji v juniju praznuje rojstni dan. 🎉📰🌾
NAROČANJE 🤠 https://t.co/RD6os6kBFl https://t.co/yXF9MzQnxY
04.06.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Skupna kmetijska politika si med drugim prizadeva spodbujati trajnostne prakse, ki skrbijo za zdravje tal, varovanje okolja in blažijo podnebne spremembe. @EUAgri #IMCAP #CAP
VEČ 👉 https://t.co/8P71y8NW1y https://t.co/pVbY3INplE
04.06.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Na kmetiji Črv v zaselku Nemškarca pri Ajdovščini se ukvarjajo s sadjarstvom, vrtninarstvom in pri delavo krompirja.
VEČ 👇 @EUAgri #IMCAP #CAP
https://t.co/SEZRYUhd7W
02.06.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Svoj prvi nasad višenj je Denis Rubić zasadil s pomočjo predpristopnega programa IPARD, nato pa nadaljeval z vrsto projektov s sofinanciranjem EU za izboljšanje lastne pridelave.
VEČ 👉 https://t.co/zpOgo44p47
@EUAgri #IMCAP #CAP @agroklub https://t.co/IAvjViRCpI
21.05.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Pred petimi leti je gospodarstvo kot mladi prevzemnik prevzel Luka Rogelj, in sicer v okviru ukrepa IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov.
VEČ 👉 https://t.co/soc7YXF5yX
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/p8BHrt8OAa
21.05.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] EU neposredno podpira čebelarstvo že od leta 1997 prek skupne kmetijske politike (SKP).
Več o tem izveste v majskem blogu 🐝 https://t.co/SyMYSL1dU8
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/SBxaPqT988
21.05.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Na ekološki kmetiji Brhanovi, ki leži na robu Brkinov na Gradišici pri Materiji, na 656 metrov nadmorske višine, se ukvarjajo z živinorejo in pridelavo zelenjave.
VEČ 👉 https://t.co/Inycdj7Kbu
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/6q4jMpqNOL
21.05.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Za naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali iz strateškega načrta SKP 2023–2027 je bil objavljen razpis za leto 2025.
VEČ 👉 https://t.co/adm03cnUVU
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/UdK3n1KYYS
16.05.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Preusmeritev na ekološko hmeljarstvo predstavlja celosten pristop, ki zahteva premišljeno načrtovanje.
VEČ 🍺 https://t.co/8fSBNiBzWB
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/SjAnzfT8tT
16.05.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Pridelava in predelava zelišč ima pri nas velik potencial, kar podpira tudi SN 2023-2027, predvsem v okviru intervencije IRP19 ekološko kmetijstvo.
VEČ 👉 https://t.co/ceujKFlO5B
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/cJUQPCKXKy