Na njive s pomočjo inovativnega preimenovanja GSO v NGT

Gensko spremenjene rastline (GSR) postopno, a zelo vztrajno prodirajo v kmetijstvo držav Evropske unije, ki so sedaj vsaj zakonodajno še ena redkih tovrstnih oaz v svetu. Na evropski ravni namreč že od lani pospešeno poteka razprava o postopkih in zakonodajni odobritvi rastlin oz. semen, nastalih s pomočjo novih genskih tehnologij (NGT). Z njimi so predlagatelji v bistvu ustvarili bližnjico oz. obvoz do zakonodajne odobritve GSR. Glavni interes za reforme obstoječih evropskih uredb o GSR imajo multinacionalke, ki obvladujejo trg semen v EU in svetu. Strokovnjaki in nevladniki pa opozarjajo, da bodo kmetje še bolj odvisni ter da bodo z GS semeni in rastlinami v pridelavi izginile avtohtone sorte. Zlasti pa je ogroženo ekološko kmetijstvo, saj prehoda oz. razmnoževanja GS rastlin v naravi ni mogoče omejiti in nadzorovati. Za zdaj osem držav nasprotuje predlogom novih uredb.

Odbor za okolje Evropskega parlamenta je tako v sredo, 24. januarja, s tesno večino podprl nove tehnike žlahtnjenja (NGT) v EU, v februarju pa je predvideno glasovanje na plenarnem zasedanju EU. Za NGT je glasovalo 47 poslancev, 31 jih je bilo proti. Le štirje člani odbora so se vzdržali glasovanja. Doslej kvalificirana večina v Svetu za kmetijstvo ni bila dosežena predvsem zaradi Nemčije in nasprotovanja zveznega ministra za kmetijstvo Cema Özdemirja, ki vztraja pri svobodi izbire in previdnostnem načelu.

Če bo dogovor dosežen v prvi polovici leta in bo uradna odločitev sprejeta jeseni letos, predlog EU še vedno predvideva dveletno prehodno obdobje, dokler se v EU ne bodo začeli uporabljati novi predpisi o genskem inženiringu.

NGT LE NOVO IME ZA STANDARDNI GENSKI INŽENIRING

Nova zakonodaja o GS rastlinah predvideva dva seznama t. i. NGT 1 in NGT2. Na NGT 1 bodo rastline, pri katerih bo z novimi genskimi tehnologijami spremenjenih največ 20 nukleotidov genetskega zapisa, ki je odgovoren za nastanek neke lastnosti. Zato bodo izvzete iz obstoječe genske regulative in jih ne bo treba označevati, a je težava v tem, da je meja varnosti le-teh določena administrativno. Rastline na seznamu NGT 2 pa bodo »klasične« GS rastline, za katere bo še naprej veljala sedanja strožja zakonodaja.

Toda najbolj sporen pri vsem je na novo uveden izraz »nove genske tehnologije«. Ali gre zares za nove tehnologije in kakšna je razlika v primerjavi s »starimi« genskimi tehnologijami, nam je pojasnila dr. Zlata Luthar, strokovnjakinja za biogenetiko iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Dr. Lutharjeva jasno odgovori: »V obeh primerih gre za genske tehnologije, le način njihove izvedbe je različen. Pri klasičnem genskem inženiringu gre za vnos oz. dodajanje novih lastnosti v obstoječi genski zapis. Dr. Lutharjeva za lažjo predstavo to ponazori s črkami (nukleotid) in besedami (gen, ki je odgovoren za lastnost). Najlažje si to predstavljamo, kot da smo obstoječim genom (oz. besedam) dodali še eno novo besedo, ki je odgovorna za novo lastnost. Mesto, kamor se bo ta gen (beseda) vgradil v dedni zapis celice, pa je popolnoma naključno. Tako izzvane spremembe pa je mogoče spremljati na potomcih. Pri NGT pa gre za preurejanje obstoječih genskih zapisov do 20 nukleotidov (oz. črk v besedi), ki so že v sami rastlini. Genske spremembe z novimi genskimi tehnologijami so torej veliko bolj ciljne, usmerjene v točno določen del molekule, odgovorne za dedovanje lastnosti. Če klasične metode žlahtnjenja slonijo na križanju dveh staršev in združevanju njunih polovičnih genskih zapisov, pa NGT slonijo na spremembi do 20 nukleotidov. Ker po predlogu nove EU uredbe to ne sodi v že vzpostavljeno regulativo oz. zakonodajo, semen tako spremenjenih sort ne bi bilo treba posebej označevati.

Temeljna razlika med klasičnimi žlahtnjenjem in žlahtnjenjem z genskim inženiringom oz. NGT je v tem, da gre pri prvem za združevanje dveh spolnih celic, tj. s polovičnim genskim zapisom matere in očeta. Pri GSO oz. NGT pa gre za dodajanje oz. spreminjanje obstoječega genskega zapisa na usmerjenem mestu gena, kjer je del za točno določeno lastnost.

KRIŽANJA Z NGT V NARAVI NI MOGOČE NADZOROVATI

Prednost GS oz. NGT metod je, da je mogoče z njimi veliko hitreje pridobiti sorte oz. organizme z želenimi lastnostmi kot s klasičnim žlahtnjenjem. Z njihovo pomočjo je mogoče npr. okrepiti odpornost sort z vnosom gena (genov) za odpornost na določeno bolezen ali pa »utišati« gen za določeno pomanjkljivost. Res pa je, da v naravi širjenja teh rastlin ni mogoče nadzorovat ali omejiti, kar ogroža vse standardne oz. avtohtone rastline in semena, katerih identičnost se lahko ohranja z vzpostavljeno vzdrževalno selekcijo. Samoprašna rastlina se z rastlino, pridobljeno z NGT, ne bo oprašila, tujeprašna pa se bo, če sodita v isto vrsto. Dr. Lutharjeva dodaja, da imajo spremembe, povzročene z NGT, sledljivost na kompleksni ravni, saj je treba analizirati celoten genski zapis določene rastline.«

Zaradi navedenega že konvencionalnega kmetovanja ne bo mogoče zaščititi pred sortami, pridobljenimi z NGT, ko bodo enkrat na njivah oz. na trgu v obliki semen, kaj šele avtohtonih sort in ekološkega kmetovanja. Le-to je zaradi predvidenih sprememb najbolj na udaru. Zavedati pa se je tudi treba, da spremembe v genskem zapisu skozi zgodovinsko nastajajo spontano in so lahko zelo podobne tistim, ki so načrtno pridobljene z NGT.

PREVEČ NEREŠENIH VPRAŠANJ

Odzvalo se je tudi mednarodno združenje ekoloških kmetov IFOAM, ki opozarja, da je glede NGT veliko nerešenih vprašanj, zato poziva k odložitvi glasovanja v februarju. Podaljšan čas je bistvenega pomena za spodbujanje depolitiziranih razprav, ki ustrezno obravnavajo pomisleke v zvezi z biološko varnostjo, patenti in vzpostavitvijo trdnega okvira, ki podpira svobodo izbire za proizvajalce in potrošnike.

»Hiter zakonodajni postopek za deregulacijo NGT je v nasprotju z interesi evropskih rejcev, kmetov in državljanov. Namesto hitenja z glasovanjem na plenarnem zasedanju bi morali poslanci EP ustrezno razpravljati o tem, kako zaščititi kmete, potrošnike in okolje pred tveganji, povezanimi z NGT,« je dejal Jan Plagge, predsednik IFOAM Organics Europe.

 »Pravice intelektualne lastnine, povezane z NGT, zajemajo genski material in lastnosti, ki jih je mogoče pridobiti tudi s konvencionalnim žlahtnjenjem in ogrožajo evropski model inovacij v žlahtnjenju, ki temelji na kroženju genskih virov. Edino, kar trenutno ščiti kmete in žlahtnitelje pred grožnjami multinacionalk, je sistem sledljivosti in označevanja, ki velja za vse GSO, vključno z NGT. Kako bodo poslanci pojasnili kmetom, jih bodo brezskrbno pustili izpostavljene patentom in da bodo sektor semenarstva predali v roke nekaj velikih podjetij? Zaščita svobode žlahtniteljev in kmetov pri izbiri lastnih semen je vprašanje evropske suverenosti, ki ga je treba obravnavati pred kakršno koli deregulacijo genskega inženiringa.«